• 1
  • 2
  • 3
  • 4
Prev Next

O arabščini

Arabski jezik je šesti najbolj razširjen svetovni jezik in ga govori približno 300 milijonov ljudi, od tega 186 milijonov Arabcev. Ker pa je arabski jezik tudi jezikmuslimanske svete knjige Korana, jo veliko uporabljajo tudi v drugih islamskih državah. Arabski jezik spada v semitsko skupino jezikov, ki izvira iz vzhodne Afrike. V to skupino spadata se hebrejščina in etiopska amharščina.

Območja uporabe

Arabsko govoreče države ležijo v pasu od Maroka na skrajnem severozahodu Afrike preko Alžirije, Tunizije, Libije, Egipta do držav Arabskega polotoka in na severu Iraka, Sirije, Jordanije, Libanona in Palestine. Zaradi oddaljenosti med nekaterimi državami, različnega zgodovinskega razvoja v posameznih državah in vpliva različnih tujih kultur in jezikov se tudi lokalni dialekti razlikujejo med seboj. Maročanu bo tako včasih težko razumel Iračana, čeprav v osnovi govorita isti jezik.
Poleg dialektov se večinoma uporablja moderna standardna arabščina, ki jo zasledimo v knjigah, časnikih, televiziji, radiu in pogovorih med bolj izobraženim prebivalstvom. Klasična arabščina je medtem jezik Korana in izvira iz Meke, rojstnega kraja preroka Mohameda, ki se danes nahaja v Saudski Arabiji.

Osnove jezika

Arabski jezik je na prvi pogled nerazumljiv in zapleten. Zagotovo zahteva čas in potrpežljivost, je pa izredno logičen in z zelo malo izjemami in odstopanji od pravil gotovo obvladljiv. Ko učenec prebrodi prve ure, se mu odpre nov svet besed, načina razmišljanja, kulture.

Čeprav si večina ljudi najverjetneje predstavlja, da je učenje arabskega besedišča težavno, ker se arabščina kot semitski jezik zelo razlikuje od evropskih – indoevropskih - jezikov, pa je za arabski jezik značilen sistem osnov, ki učenje precej olajša. Vsaka beseda je namreč sestavljena iz treh osnovnih soglasnikov, iz katerih potem lahko za vse kombinacije črk sestavljamo številne besede, od različnih glagolov, samostalnikov, do pridevnikov.

Osnove jezika

K T B tako na primer sestavlja številne besede, ki so tako ali drugače povezane s pisanjem. Če KeTeBe pomeni pisati, je KiTeB knjiga, KeTiB pisatelj, meKTeBe knjižnica, meKTeB pisarna in tako naprej.

Zaporedje v arabskih stavkih je po navadi sledeče: glagol – osebek – predmet. Sklon samostalnikov ugotovimo iz izgovorjave, vendar se razen v uradnih pogovorih in molitvah ne uporabljajo.

Arabščina ima le malo nepravilnih glagolov in v sedanjiku ne uporablja glagola biti. V arabščini imamo deset glagolskih oblik, pri čemer je prva vedno sestavljena iz osnove (treh soglasnikov), v drugih oblikah pa se osnovi dodaja različne črke.

Se vam arabščina še vedno zdi zapletena? Pokličite, in videli boste, da temu ni tako.